Aktuator je nepogrešljiv in pomemben del avtomatskega krmilnega sistema. Njegova funkcija je sprejeti krmilni signal, ki ga pošlje krmilnik, in spremeniti velikost krmiljenega medija, tako da se krmiljena spremenljivka lahko vzdržuje v zahtevani vrednosti ali v določenem območju. Aktuatorje lahko glede na njihove oblike energije razdelimo v tri kategorije: pnevmatske, hidravlične in električne. Pnevmatski aktuator kot vir energije uporablja stisnjen zrak. Njegove značilnosti so preprosta struktura, zanesljivo delovanje, stabilen, velik izhodni potisk, priročno vzdrževanje, požarna in eksplozijska odpornost ter nizka cena.
Zato se pogosto uporablja v kemičnih, papirniških, rafinerskih in drugih proizvodnih procesih. Lahko se zlahka ujema s pasivnimi instrumenti. Pnevmatske aktuatorje je mogoče uporabiti tudi pri uporabi električnih instrumentov ali računalniškega krmiljenja, če se električni signal pretvori v standardni signal tlaka 20–100 kPa prek elektropnevmatskega pretvornika ali elektropnevmatskega pozicionerja ventila. Električni aktuator ima prednosti priročnega dostopa do energije in hitrega prenosa signala, vendar je njegova struktura zapletena in njegova učinkovitost proti eksploziji je slaba. Hidravlični aktuator se načeloma ne uporablja v kemičnih procesih in procesih rafiniranja nafte. Njegova značilnost je, da je izhodni potisk zelo velik.
